Red Octane Guitar Hero - test in predstavitev
Red Octane Guitar Hero za PlayStation 2 je bil v lanskem letu najbolj prodajan izdelek preko bloga Gizmoti. Zato si zasluži natančnejšo predstavitev.
Hja, kot mama sem bila malo zoprna, ko so se mož in otroci odločili, da bo v našo hišo prišel PlayStation. Kot mama sem pač prepričana, da imajo otroci (in mož) lahko še kaj dosti pametnejšega in koristnejšega za počet, kot igrat razne igre. No, malo sem se omehčala, ko smo imeli enkrat sposojene karaoke. Ampak, ko sem slišala moje petje, me je kaj hitro minilo. O Pilatesu pa sploh raje pametno molčim.
Iger za PS2 nimamo veliko pri hiši, poleg Asterixa na Olimpiadi in Avtomobilčkov, se znajde le kakšna sposojena igra, ki jo prinese najstarejši najstnik od kakšnega sošolca. Zato si lahko predstavljate, kako zelo je bil važen, ko je lahko sošolcem pokazal na praznovanju rojstnega dneva, kako on obvlada nažiganje kitare na Aerosmithe. Ja, rocker je po očiju. In ja, vse pesmi s Chinese Democracy (Guns’n’ Roses) zna že na pamet.
Škatla Playstation Red Octane Guitar Hero je velika. Je pa fino, da je kitara zložljiva in tako primerna za prenašanje naokoli. Pa tudi za pospravit v kakšen predal je ta zložljivost nadvse praktična, saj pri nas vedno primanjkuje prostora. Poigrala sem se z iMovie in naredila (vem, precej amatersko, a se učim) kolaž fotografij. Vabljeni k ogledu:
Odlična lastnost kitare je, da je brezžična. Deluje na dve AA bateriji. Naši jo nažigajo dober mesec in pol, pa je še vedno prvi set baterij v njej. Tako lahko mladi nadobudni kitaristi igrajo kot pravi koncertni show-makerji. Najstarejši še posebej dobro obvladuje Heavy Metal skoke, ki niso najbolj povšeči naši babici, ljubiteljici žlahtnih domačih viž, ki živi eno nadstropje pod nami. “A so spet kitaro žagali?” sprašuje po kakšni kitarski Playstation seansi. Sliši že, k sreči, malo slabše. Slišim pa dobro jaz in ko sedemletnik že devetnajstič zapored preigrava “Sweet Emotions“, sem si že devetnajstkrat tudi obljubila, da jim bo naslednji Dedek Mraz prinesel poštene slušalke za zraven.
Tisto, kar je meni (tečni mami) všeč pri Red Octane Guitar Hero je to, da sama igra nima samo pesmi, ki jih otroci nažigajo, ampak pelje skozi celotno zgodbo, od prvega legendarnega koncerta Aerosmithov v Nipmuc High School naprej. S sočnimi zaodrski intervjuji, z duhovitimi dialogi, skeči, dogajanjem v zaodrju (brez seksa in drog). No ja, sem in tja - v kakšni sceni - tudi vržejo kitaro ob tla. Ko je to želela poskusiti desetletnica, sem bila huda, ker kitar razbijat se pa res ne sme.
Paket vsebuje brezžično kitaro, pas za nastavitev (kitaro lahko uporabljajo tako levičarji kot desničarji), igro Guitar Hero Aerosmith, zbirateljsko izdajo knjižice o turneji Aerosmithov, 2 AA bateriji ter nalepke za dizajniranje izgleda kitare po želji.
V različici, ki nas zabava, so poleg najbolj znanih pesmi Aerosmithov, še dodani sladkorčki - “featuring” avtorji, kot so Lenny Cravitz, Joan Jett and the Blachearts, The Clash in The Cult.
Igra je, po deklaraciji sodeč, primerna od 12 let naprej, ampak že sedemletnik z njo nima težav (dokler še ne razume kakšne nespodobne besede v angleščini). Igra jo lahko en igralec ali tekmujeta dva. Za igro potrebujete kompatibilno spominsko kartico 8MB za PS 2.
Tole ni strokovna recenzija izdelka ali podrobna razčlenitev igre, sem pa ja le mama, ki nima časa za igre. Pa vendarle priznam, da sem prav rada malo pobrenkala tudi sama:
PlayStation Red Octane Guitar Hero rocks!