Vibracijsko poliranje

Centrifugalno ali vibracijsko poliranje je postopek tehnološke obdelave najrazličnejših predmetov, ki jim želimo povrniti sijaj ali pa doseči določeno stopnjo hrapavosti površine. Postopek poliranja poteka tako, da najprej izberemo obdelovalni medij: ali je to poliester, keramika, porcelan ali pa kovina (inox). Vrsto medija izbiramo glede na želeno hrapavost površine oziroma glede na površinsko obdelavo ali pa glede na velikost in obliko predmetov, ki jih bomo obdelali. Nenazadnje pa tudi, ali želimo predmetom povrniti sijaj s poliranjem ali jih le posvetliti. V slednjem primeru na primer izberemo inox polirni medij.

Ko izberemo ustrezen medij, ga damo v obdelovalno posodo, kjer začne krožiti. Dodamo predmete, ki jih želimo obdelati, poseben detergent ter vodo. Po končanem postopku so predmeti čisti, razmaščeni in jih je potrebno le še osušiti. Poliranje po takšnem postopku je precej enostavno, strokovno, predvsem pa temeljito. Če vas zanimajo še drugi načini poliranja kliknite na centrifugalno poliranje?

Bodimo EKO – vrnimo prazne kartuše ali tonerje in pri tem zaslužimo!

Se zavedate da kartuše in tonerji potrebujejo več kot 300 let do popolne razkrojitve in da se samo v Evropi letno odvrže več kot 200 milijonov porabljenih kartuš in tonerjev. Kartuše in tonerji spadajo med nevarne odpadke zato je zelo pomembno da jih primerno zbiramo in recikliramo. Praktično je možno reciklirati kar 97% kartuše, predelani materiali pa se lahko uporabijo za izdelavo novih izdelkov, kot so pladnji, etuiji za očala ali novih kartuš. Prav tako pa porabimo pri izdelavi kartuš ali tonerjev iz recikliranih materialov do 80% manj energije. Continue reading

Mediacija

V Sloveniji se je mediacija kot oblika neformalnega reševanja spora med dvema stranema v konfliktu začela uvajati leta 2001. Tega leta je namreč Okrožno sodišče v Ljubljani poskusno strankam začelo ponujati mediacijo, kot model učinkovitega, hitrega in poštenega reševanja sporov. Continue reading

Sončne elektrarne na parcelah

Sončne elektrarne so sicer najbolj pogosto postavljene na strehah hiš in gospodarskih poslopij, primerna lokacija pa je tudi prosta parcela. Fotonapetostni moduli so postavljeni na talni konstrukciji z naklonom. Parcela je lahko namenjena le pridobivanju električne energije iz sončnega obsevanja, za postavitev elektrarne pa je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

Ker sta naklon in postavitev fotonapetostnih modulov popolnoma prilagojena sončnemu obsevanju, je izkoriščenost sončne energije maksimalna. Dobijo pa sončne elektrarne na parcelah nižjo podporo in s tem zagotovljeno odkupno ceno za proizvedeno elektriko.

sončne elektrarne

Sončne elektrarne na parceli imajo lahko fiksno postavljene module pod kotom 33 stopinj ali sledilnike, ki se prilagajajo gibanju sonca. Sledilniki tako omogočajo maksimalno izkoriščanje sončnega obsevanja in s tem na dani površini maksimalno proizvodnjo električne energije. V primerjavi s fiksnimi moduli je proizvodnja električne energije tudi za več kot tretjino večja.

Medtem ko je proizvodnja električne energije večja, je postavitev sončne elektrarne na sledilne sisteme dražja, zaradi gibljivih mehanskih delov talne konstrukcije je več tudi vzdrževanja, saj je možno več okvar.